Prevalenca bolečin v vratu je v porastu zadnjih 28 let, predvsem v ekonomsko bolj razvitih predelih sveta kot je Evropa. Prisotnost bolečin v vratu negativno vpliva na delazmožnost aktivne populacije in predstavlja pomemben dejavnik za povečanje absentizma. Posebno zaskrbljujoč je porast prisotnosti bolečin v vratu pri mladostnikih, kar raziskovalci pripisujejo predvsem sodobnemu načinu življenja in povečani uporabi mobilnih naprav. Veliko obremenitev za zdravstveni sistem in družbo predstavlja predvsem razvoj kroničnih bolečin v vratu ter njeni pogosti recidivi. Povečana pojavnost bolečine v vratu nakazuje, da je potrebno v prihodnje razviti učinkovitejše rehabilitacijske pristope s katerimi bi lahko uspešneje zamejili njeno širjenje.
V preteklosti se je v procesu rehabilitacije bolečine v vratu pozornost posvečalo predvsem subjektivnim ocenam stanja pacienta kot so velikost bolečine, poslabšani zmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil in prisotnost različnih simptomov. Sodobnejše raziskave nasprotno nakazujejo, da je potrebno za ustreznejšo oceno stanja preveriti spremembe v senzorično-motoričnih mehanizmih. Kot učinkovit način za odpravljanja bolečine v vratu, ostalih povezanih simptomov, funkcionalnih deficitov ter recidivov se je izkazal cervikocefalični kinestetični trening. Vendar študije poročajo, da približno tretjina pacientov ne izboljša svojega stanja, kar pripisujejo veliki heterogenosti pacientov z bolečino v vratu ter pomankanju individualiziranih rehabilitacijskih pristopov. Na veliko heterogenost pacientov nakazuje tudi pojavnost raznolikih simptomov ter nasprotujoči si podatki o spremembah cervikocefalične kinestezije v študijah, kar avtorji pripisujejo predvsem neenotnim načinom rekrutacije pacientov in ne metodološkim razlikam. Zaključimo lahko, da je potrebno proučiti obstoj različnih skupin pacientov z idiopatsko bolečino v vratu za potrebe boljšega razumevanja različnih deficitov in potreb teh pacientov in posledično priprave učinkovitejših rehabilitacijskih protokolov.
Učinkovitost kinestetičnega treninga pri pacientih z bolečino v vratu je dobro dokumentirana v znanstveni literaturi. Štiri tedenska vadbena intervencija je imela pozitivne učenke, ki so trajali tri mesece in več. Vendar v študijah poročajo tudi o kar tretjini pacientov, ki se na tovrstno vadbo ne odzovejo ter dodatnem do dvajset procentnem izpadu sodelujočih preiskovancev. Bazične študije na področju kinestezije vratu navajajo pomen amplitude in hitrosti gibanja glave ter vratu med nalogami ki se uporabljajo za razvoj kinestezije. Slednje in ostala zgoraj navedena dejstva nakazujejo, da je potrebno vadbo kinestezije prilagoditi potrebam pacienta. Izhajajoč iz navedenega so cilji predlaganega projekta naslednji: (i) poiskati skupine pacientov z idiopatsko bolečino v vratu na podlagi multidimenzionalnih podatkov meritev cervikocefalične kinestezije s pomočjo algoritmov podatkovnega rudarjenja, (ii) s pomočjo strojnega učenja razviti klasifikacijski model z namenom naknadnih klasifikacij pacientov z bolečino v vratu, (iii) preveriti vpliv cervikocefalične kinestetične vadbe, prilagojene glede na deficite značilne za posamezne skupine pacientov z idiopatsko bolečino v vratu, na ostale senzorično motorične funkcije kot so nadzor gibanja oči, kinestetično zaznavanje in subjektivne simptome in (iv) preveriti ali takšen pristop uspešno preprečuje recidive in kroničnost bolečine v vratu. Predlagani projekt se bo izvedel v dveh fazah. V prvi fazi bodo razviti protokoli za iskanje skupin pacientov z idiopatsko bolečino v vratu. V drugi fazi bo preverjena učinkovitost kinestetičnega treninga na prej naštete spremenljivke in recidive bolečine v vratu.
Rezultati predlaganega projekta bodo predstavljeni zainteresiranim skupinam strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem bolečine v vratu (ortopedom, fiziatrom, fizioterapevtom in kineziologom) na strokovnih srečanjih, kongresih in preko objav v recenziranih revijah.
.png)